Taa nok koga placev,
temni oblaci nad neboto nadvisnaa
i krupni dozdovni kapki
nosea se pred sebe.

Taa nok koga placev
minatoto,segasnosta i idninata
vo edno se splotija,

sekavanja
isprepleteni so radost i taga
i realnosta na ovoj moment
koj okolu mene mreza plete.

I kopnez i zelba,
za idnina
vreme pred mene…

Taa nok koga placev,
ja pocuvstvuvav semkata
posadena od mojot zivot
kako rti vo dlabocinata na mojata dusa.

Semeto na mojot zivot,
koe zivoten cvet sozdava
so miris opojuva
i luznite od zivotot gi zaceluva.

I molitva,
roj zborovi od usni se izleva
nebare milost od boga baraat
i odgovor na prasanja bezbroj.

Moze li da se izdrzi
i prodolzi
koga na moment potkleknuvas?

Moze li radost da pocuvstvuvas
koga hrabrost nemas
i na rabot na ocajot stois,
koga odeknuva glasot na nepoznato
i stravot te preplavuva vo mislite…

Gospode,poslusaj ja molbata moja,
zelbite protkaeni vo nea
i blagoslov tvoj daj!

Posadi sreka i mir,
dobrina vo srca milni.
Nasmevka na lice da blisne
i od solzite na ocite uplaseni
jato ptici da se izvedat
i vo sirot nebesen
letot svoj da go zapocnat.

Taa nok koga placev,
mojata molitva
kako dar nebesen
vo moeto srce se svi…