Vo poleto na nebesnoto sinilo
So beskrajna neznost,trepet i ljubov
i rasireni krilja, ti galebu bel
tanc izveduvas sreken, igriv.

Sam vo visocinite gord i mil
tanc na zivotot
Mozebi prv, mozebi posleden,
Mozebi…

Od kolku struni glasot tvoj e stvoren,
prekrasna ubavino
vozdignata visoko

Vo let koj od gradi voshit otkinuvas
i zdivot za moment go odzemas.
A tvojata mok opijanuva
i nekoja cudna sila daruva.

A vo tvojot leten tanc moj galebu
zivotna igra tainstvena se prepletuva.

I koga za moment pomisluvam deka
pocnuvas da pagjas, propagjas
i cinam letot tvoj prekrasen zavrsuva,
tvojata palava igra
galebu neskrotliv prodolzuva,
ko nemiren bran se raspenuva
i povtorno i odnovo prodolzuva.

Koga bi mozela, dali bi umeela
samo za moment del od tvojata dusa
vo gradite moi da prenesam
i hrabrost od tvoeto srce da zemam.

Barem za moment
da go pocuvstvuvam
toj prekrasen nebesen tanc.
Barem za moment, vo mislite moi…