Ako vo molkot na tisinata
koja odvreme navreme vozdivnuva
ti se pristori melodija
na hor od ptici glasnici

znaj

usnite moi nemi i skameneti od molcenje
suvi,zbrani nadolu
koi ni krik ni duma ne razlevaat
tivko zborovi mrmorat

zborovi
ko brodovi neusidreni
koi nacas odplovuvaat
i povtorno doplovuvaat
od pristanisteto na mojata
do pristanisteto na tvojata dusa
so poraka daruvana pred prviot son.

Ako go pocuvstvuvas
dopirot na mojot zdiv
ko veter te gali po borite na liceto

i solzi
ko sol na rana
koi ne placat, sal pecat
i blagost od oci sobiraat
pred prviot son

znaj

toa e mojata molitva za tebe
otkornata od vozdiskite na gradite
nadoena so milost od dusata
pritaena vo lulkata na kopnezot
sto cuti ko nebesen cvet prepleten
po nebesata nad nas

toa e plodot od ljubovta moja neumorna
koja gi otslikuva
boite na ciganskoto leto
vo tvojata i mojata dusa
gi raskvasuva usnite nenapoeni

i ja prati senkata
tvoja i moja
obedineti od bolka i radost

od izgrejzivot
do zajdizivot.

Vozneseni od ljubovta
koja vo rani zori
se raznesuva po ezerskiot breg,

potajno se prikraduva do nas

a vo tivka kvecerina,
so zalezot na sonceto
se vgnezduva vo nasite srca

vozdivnuvame
so kopnezot na zivotot,
tuka na bregot,
ostavame tragi
vo zdivot na kapkite voda
razneseni od branovite
koi gi razladuvaat
nasite rasplamteni dusi

opieni od ljuboven napitok,
pogodeni so amorova strela,
toneme vo zvezdeniot spokoj
na beskrajnata tivka nok.

Milostina baram
od tvoeto srce
sega koga snagata ja gubam,

da me vivne vo belite oblaci
da ja istkae ljubovta nasa nepresusna
na siniot nebesen svod
pomedju vremeto i prostorot,
pomedju bolkata i zadovolstvoto
koja ponekogas se poigruva so nasite dusi.

Milostina baras
od dusata moja
sega koga snagata ja gubis
i hrabrost
da go prifatis
ona sto nemozes da go promenis.

I race podavame,
dlanki preklopuvame,
ljubovta nasa cvrsto ja stegame
pri molitvata
koja ja barame od Bozjiot glas.

Majko Bozja Bogorodice,

ti koja po patot me vodis i
mi podavas raka,
cvrsto za nea me drzis
i sekogas velis…mozes!

Se poklonuvam dlaboko pred tebe
i milost baram,

so radost srce da mi istkaes,
so sreka dusa da mi nalees,
so ljubov patot pred mene da go posteles.

Te cuvstvuvam do mene,
tvojata dobrina i ljubov
ko senka vo zivotot me pratat.

Od tvojot lik
i tvojte oci
vo moeto srce
sal milost i blazenstvo se siri.

A tvojot milozvucen glas,
koj ne go slusam,
no go cuvstvuvam
cudna mok ima.

Ti si moja duhovna hrana,
duhoven pijalok
koj go pijam od duhovnata stena
koja ne prati.

I te molam,

Majko Bozja Bogorodice,
ti koja sees dobrina
nauci ne nas gresnite,
dobrinata so dobrina da ja vratime,
pokazi ni kako
losoto so dobrina da go vratime.

Bidejki,
duhot na zavidlivosta,
ljubomorata,
postojano za nesto i nekogo traga.

Skroti gi nasite misli pogresni
i ljubov ni dari,
Bozji blagoslov!

I daj ni vera
vo sebe i na site okolu nas.
Ljubov ni daj i nadez
za podobro utre.

Daj ni mudrost i
kako sto veli Svetoto pismo,
mudrost cista,
miroljubiva, nelicemerna,
razumna,
polna so milosrdie
i dobri plodovi.

Bidejki plodot na pravednosta i cesnosta
se see vo mir
i ke go nabere onoj
koj tvori mir…

Blagoslovena bidi
Majko Bozja Bogorodice!