Prignezdi ja tivko
dusata moja
pod topli noti
od grlo na slavej otkornato

pomiluvaj sonlivi oci
klepki svoi da otvori
vo ranite zori
od son da se probudat

napoj mi srce
so utrinski rosni kapki
da ne pregorat od gorclivite spomeni
sto v dusata tleat

zapej mi pesna
na mladost rosna
niz svezo cveke zdiv sto proseja

isprati ja temninata
ko noken talkac da se izgubi vo dalecinite

i
prosipi ja utrinskata milost
vo noviot den.